V podjetju kjer sem zaposlen je prihajalo do poškodb pri delu pogosteje kot je bilo običajno, predvsem je šlo za poškodbe prstov in udarcev v glavo.
Zaradi povečanega števila poškodb je referent iz oddelka za varstvo pri delu organiziral sestanek. Na sestanku so nam zaposlenim predstavili ukrepe, ki bi jih morali spoštovati, da bi se število poškodb pri delu zmanjšalo. V oddelku službe za varstvo pri delu so za nas pripravili tudi dodatna zaščitna sredstva. Kape, ki ščitijo pred udarci v glavo, rokavice, ki imajo ojačano zaščito in naj bi zmanjšale možnost stiska roke. V službi za varstvo pri delu so pripravili tudi krajšo brošuro z navodili, ki naj bi jih upoštevali, da bi se izognili prej omenjenim poškodbam. V našem podjetju se veliko dela opravlja ročno, s kovinskimi predmeti zaradi tega se ob neupoštevanju navodil in neuporabi zaščitnih sredstev zelo hitro lahko zgodijo težje poškodbe.
Pred nedavnim časom se je zgodila nesreča pri delu, ko je sodelavec želel izpuliti žebelj, se je manjši kos žeblja odlomil in mu priletel v oko. Zato sva v oddelku za varstvo pri delu predpisali obvezno uporabo zaščitnih očal kadar se pulijo žeblji. Vendar na oddelku za varstvo pri delu ne obravnavajo samo poškodb, do katerih pride zaradi neuporabe zaščitnih sredstev ali neprevidnosti temveč poskušajo spoznati in odpraviti poškodbe do katerih pride zaradi ponavljajočih se gibov oziroma ne naravnih, prisiljenih drž. Takšne poškodbe je sicer težje definirati saj do njih pride skozi daljše časovno obdobje in jih je zato težje odkriti. V podjetju imamo vsaki dve leti zdravniški pregled kjer se poleg ugotavljanja sposobnosti za delo ugotavlja ali prihaja do sistematskih poškodb zaradi specifičnega delovnega procesa. Zaradi vseh teh ukrepov se je število poškodb pri delu precej zmanjšalo.
Kljub temu pa se moramo zavedati, da lahko največ k varstvu pri delu prispevamo sami zaposleni s samo zaščitniškim pristopom do dela.